Novice

zadetki za Inštitut Jožef Stefan

Noč ima svojo moč 2020

Tehniški muzej Slovenije, 5. junij 2020 ― Projekt NOČ IMA SVOJO MOČ Z veseljem sporočamo, da je Evropska komisija potrdila skupen projekt konzorcija partnerjev Ustanova Hiša eksperimentov, Institut »Jožef Stefan«, Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo in Tehniški muzej Slovenije z naslovom »Noč ima svojo moč«. Cilj projekta »Noč ima svojo moč« je zasnovati skupek aktivnosti, ki jih bomo izvedli v okviru [...] The post Noč ima svojo moč 2020 appeared first on TMS - Tehniški muzej Slovenije.

24. marca 1993 je umrl Anton Peterlin, slovenski fizik

Kamra.si, 24. marec 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. marca 1993 je Ljubljani umrl Anton Peterlin,  slovenski fizik. Rodil se je 25. septembra 1908 v Ljubljani.   Peterlin je doktoriral iz fizike leta 1938 na Humboldtovi Univerzi v Berlinu. Leta 1939 je postal docent fizike na Univerzi v Ljubljani, kjer je ostal 22 let. Leta 1945 je postal izredni in januarja 1946 redni profesor fizike. Poleg poučevalskih dolžnosti je leta 1947 sprejel nalogo, da ustanovi Inštitut Jožef Stefan v Ljubljani in bil njegov upravnik do leta 1955, nato pa do konca leta 1958 predsednik njegovega Znanstvenega sveta. Leta 1960 je Peterlin nastopil profesuro na Tehniški visoki šoli v Münchnu in istočasno postal vodja Fizikalnega inštituta. Leta 1961 je odšel v ZDA, kjer je postal ustanovni direktor Laboratorija Camille Dreyfus (CDL) v sklopu Inštituta Research Triangle v Durhamu, Severna Karolina. Leta 1973 je po obvezni upokojitvi zapustil Severno Karolino in postal sodelavec Narodnega urada za standarde in tehnologijo (NIST) v Washingtonu, kjer je bil med letoma 1975 in 1984 pomočnik direktorja Sekcije za polimere. Tu je ostal do maja 1992.

24. marca 1993 je umrl Anton Peterlin, slovenski fizik

Kamra.si, 23. marec 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. marca 1993 je Ljubljani umrl Anton Peterlin,  slovenski fizik. Rodil se je 25. septembra 1908 v Ljubljani.   Peterlin je doktoriral iz fizike leta 1938 na Humboldtovi Univerzi v Berlinu. Leta 1939 je postal docent fizike na Univerzi v Ljubljani, kjer je ostal 22 let. Leta 1945 je postal izredni in januarja 1946 redni profesor fizike. Poleg poučevalskih dolžnosti je leta 1947 sprejel nalogo, da ustanovi Inštitut Jožef Stefan v Ljubljani in bil njegov upravnik do leta 1955, nato pa do konca leta 1958 predsednik njegovega Znanstvenega sveta. Leta 1960 je Peterlin nastopil profesuro na Tehniški visoki šoli v Münchnu in istočasno postal vodja Fizikalnega inštituta. Leta 1961 je odšel v ZDA, kjer je postal ustanovni direktor Laboratorija Camille Dreyfus (CDL) v sklopu Inštituta Research Triangle v Durhamu, Severna Karolina. Leta 1973 je po obvezni upokojitvi zapustil Severno Karolino in postal sodelavec Narodnega urada za standarde in tehnologijo (NIST) v Washingtonu, kjer je bil med letoma 1975 in 1984 pomočnik direktorja Sekcije za polimere. Tu je ostal do maja 1992.
Z Igro besed do boljših slovarjev

Z Igro besed do boljših slovarjev

ARS Jezikovni pogovori, 10. marec 2020 ― Kaj je digitalna jezikovna tehnologija in kakšno vlogo ima pri nastanku slovarjev besedna igra? Igra besed je jezikovno-didaktična igra, ki je od lani na voljo tudi na mobilnih telefonih. V njej se lahko preizkusite v znanju kolokacij, ki so tipične sopojavitve besed, kot sta na primer “hitro okrevanje” in “preprečiti epidemijo”. Druga možnost je preizkus v poznavanju sopomenk: aplikacija ponudi besedo, za katero mora igralec ali igralka napisati do tri besede s podobnim pomenom. V oddaji Jezikovni pogovori se bomo danes ozrli v zanimivo ozadje nastanka in delovanja Igre besed. O tem, kakšne podatke takšne igre potrebujejo in zakaj Slovenci nujno potrebujemo digitalno jezikovno infrastrukturo, bosta govorila doktor Simon Krek in doktor Iztok Kosem, sodelavca na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani in tudi raziskovalca na Inštitutu Jožefa Stefana. Aplikacija Igra besed je nedavno postala tudi del evropskega projekta ELEXIS, pod okriljem katerega nastaja evropska leksikografska infrastruktura. Igra besed bo kmalu na voljo v številnih evropskih jezikih in bo uporabljena pri vpeljavi množičenja v proces nastajanja slovarjev. Strokovnjaki zgodovinski trenutek primerjajo s 16. stoletjem, v katerem so številni jeziki dobili prevod Biblije. Jeziki, v katere so v tedanjem obdobju prevedli Biblijo, so imeli boljše možnosti za preživetje. Jeziki, ki v 21. stoletju ne bodo imeli dobre digitalne jezikovne tehnologije, si ne morejo obetati svetle prihodnosti.

Kako lahko uporabimo invazivne rastline? – Petra Sladek

Mestna knjižnica Ljubljana, 3. marec 2020 ― Predstavili bomo projekt Applause, ki se ukvarja z odstranjevanjem invazivnih tujerodnih rastlin v smislu krožnega gospodarstva in brez odpadkov z aktivnim vključevanjem prebivalcev Ljubljane. Iz odstranjenih rastlin lahko izdelamo mnogo izdelkov in polizdelkov: papir, les, barvila, premaze, bio-škropiva… Za tri vrste rastlin se preučuje tudi možnost priprave okusnih jedi. Nosilec projekta Applause je Mestna občina Ljubljana, poleg nje so partnerji v projektu: tri fakultete Univerze v Ljubljani (Biotehniška fakulteta: Oddelek za biologijo, Oddelek za agronomijo, Oddelek za lesarstvo in Oddelek za gozdarstvo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Naravoslovnotehniška fakulteta: Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje), JP Voka Snaga, d. o. o., Institut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, Inštitut za celulozo in papir, Tisa, d. o. o., GDi, d. o. o., Trajna – Društvo za razvoj trajnostnega oblikovanja, Zavod za tipografijo in tiskarsko dediščino tipoRenesansa ter Center odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije. Več o projektu Applause lahko najdete na spletni strani projekta.
Z Igro besed do boljših slovarjev

Z Igro besed do boljših slovarjev

ARS Jezikovni pogovori, 26. februar 2020 ― Kaj je digitalna jezikovna tehnologija in kakšno vlogo ima pri nastanku slovarjev besedna igra? Igra besed je med drugim preizkus v poznavanju besednih zvez, sestavljenih iz pridevnika in samostalnika, kot na primer rdeča jagoda. Računalnik ali aplikacija pametnega telefona ponudi začetek ali konec besedne zveze, igralec pa mora napisati besede, ki se najpogosteje pojavljajo na manjkajoči poziciji, ali pa denimo najti sopomenke. V oddaji Jezikovni pogovori se bomo danes ozrli v zanimivo ozadje nastanka in delovanja Igre besed. O tem, zakaj Slovenci nujno potrebujemo digitalno jezikovno infrastrukturo, bosta govorila vodja Centra za jezikovne vire in tehnologijo ter raziskovalec v Laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan, doktor Simon Krek, in raziskovalec na Centru za jezikovne vire in tehnologijo, doktor Iztok Kosem. Aplikacija Igra besed, ki jezikoslovcem pri izdelavi slovarjev omogoča množičenje, je namreč del evropskega projekta Elex.is, pod okriljem katerega nastaja evropska leksikografska infrastruktura. Strokovnjaki zgodovinski trenutek primerjajo z obdobjem, v katerem so jeziki dobili prevod Biblije. Jeziki, v katere so prevedli Biblijo, so preživeli. Jeziki, ki ne bodo imeli dobre digitalne jezikovne tehnologije, si ne morejo obetati svetle prihodnosti.
Znanstvenik Lenarčič pred kulturnim praznikom: Življenje pridobi neslutene razsežnosti, ko združiš znanstveno in umetniško ustvarjanje

Znanstvenik Lenarčič pred kulturnim praznikom: Življenje pridobi neslutene razsežnosti, ko združiš znanstveno in umetniško ustvarjanje

Misli, 5. februar 2020 ― Znanstvenik in direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič je pred kulturnim praznikom za STA razmišljal o umetnosti in znanosti, obe ga zelo določata. "Življenje pridobi neslutene razsežnosti, ko združiš znanstveno in umetniško ustvarjanje, čeprav se večini zdita ločena planeta," meni Lenarčič. Ob tem opozarja tudi na marginaliziranost obeh.
Jezikovne tehnologije: nevronsko strojno prevajanje

Jezikovne tehnologije: nevronsko strojno prevajanje

ARS Jezikovni pogovori, 27. maj 2019 ― Digitalizacija jezika deluje tudi v smeri »umetnih novinarjev«, ki bi lahko iz posnetka naredili reportažo Razumevanje jezika je povezano z razumevanjem življenja. Če hoče umetna inteligenca dejansko razumeti zapletenejša besedila, potem mora razumeti kontekste naših konkretnih življenjskih situacij. O tem, kako postaja naša podoba sveta računalniškostrojno vse bolj berljiva, smo se pogovarjali z dr. Simonom Krekom, raziskovalcem v Laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan, vodjo Centra za jezikovne vire in tehnologije pri Univerzi v Ljubljani.
Alenka Spacal, pravljičarka

Alenka Spacal, pravljičarka

Mladina, 15. februar 2019 ― Do 21. februarja Alenka Spacal s svojo razstavo ilustracij gostuje v Galeriji Instituta Jožef Stefan. A če si je slučajno ne boste imeli priložnosti ogledati, lahko taista dela občudujete tudi v njenih knjigah. Pri Alenki Spacal je težko zarisati mejo, kje se konča pisateljica in kje začne ilustratorka, saj njene besede rišejo, njene ilustracije pa pripovedujejo, zato jo je še najbolj pravično »popredalčkati« kot...
Galerija <mark>Instituta</mark> “<mark>Jožef</mark> <mark>Stefan</mark>” – Alenka Spacal: BAJALKINE ILUSTRACIJE

Galerija Instituta “Jožef Stefan” – Alenka Spacal: BAJALKINE ILUSTRACIJE

Bajalka, 1. februar 2019 ― V Galeriji Instituta »Jožef Stefan« so na ogled ilustracije iz treh avtorskih slikanic Alenke Spacal: Mavrična maškarada, Kako ti je ime? in Modre ptičje misli. Razstavljenih je tudi nekaj najnovejših ilustracij iz nastajajoče slikanice Fižolčica beži pred fižolovo juho, ki bo izšla septembra 2019. Razstava je v Galeriji Instituta »Jožef Stefan« na Jamovi 39 v Ljubljani na ogled med 14. januarjem in 14. februarjem 2019. Besedilo za razstavni katalog je napisala kustosinja Tatjana Pregl Kobe. Fotografije je na otvoritvi posnel Marjan Verč. Stran Galerija Instituta “Jožef Stefan” – Alenka Spacal: BAJALKINE ILUSTRACIJE se je prvič pojavila na strani Bajalka.

Alenka Spacal: Bajalkine ilustracije, Galerija Instituta Jožef Stefan

Mladina, 1. februar 2019 ― Slikanice za otroke pisateljice, ilustratorke in pripovedovalke Alenke Spacal ne predstavljajo zgolj očarljivega bájanja (dedov in babic), temveč vrednote, ki temeljijo na sprejemanju drugačnosti. Alenka Spacal, avtorica besedila in ilustracij treh ustvarjenih avtorskih slikanic (ter ene pred natisom), ki je sprva na teoretičnem področju raziskovala feministično vizualno umetnost, nagovarja k sprejemanju življenja...
IŠTVAN IŠT HUZJAN: NAPLAVINE

IŠTVAN IŠT HUZJAN: NAPLAVINE

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 17. december 2018 ― Umetnik Ištvan Išt Huzjan je močno vpet v mednarodne umetnostne tokove. Ustvarja in biva med Ljubljano in Brusljem. Ves čas je na tekočem z aktualnim dogajanjem doma in v svetu, kjer ustvarja na rezidencah, kje na poti ali v eni izmed držav, med katerima je njegovo življenje razpeto. Domala vsi projekti, knjige umetnika in performanske stvaritve so rezultat umetnikovih dolgotrajnih predhodnih razmišljanj. V umetnostnozgodovinskem smislu navezuje svojo aktivnost predvsem na neokonceptualne prakse šestdesetih let po »Happeningu« slikarja Allana Kaprowa (1927–2006), pionirja pri oblikovanju koncepta performansa, ki je opisoval svoje delo kot zlitek lastnega življenja in lastne umetniške prakse, kjer meja med življenjem in ustvarjanjem umetnosti ne obstaja več. In kjer umetnost nastane pred interakcijo z gledalcem ali z njim, o čemer (vključno s simboliko ogledal) priča tudi velika nagrada 31. grafičnega bienala v Ljubljani (2015). Atraktivno postavljena instalacija odseva kompleksno mrežo zgodovinskih referenc in formalnih sredstev v vsej njihovi razslojenosti, je polifonija narave in spomina, umetnostne zgodovine in umetnikovih intimnih odzivov. Za vse Huzjanove projekte v zadnjem desetletju in pol je ključno vračanje v polpreteklo zgodovino in lastno mitologijo. Že od študija dalje se je družbeno dogajanje vse bolj izražalo tudi v njegovih delih, čeprav na zelo subtilni ravni. Njegova zelo osebna umetniška poetika se je že pri prvih projektih kazala tudi v naslovih projektov: Veliko tišine v ljubljanski Finžgarjevi galeriji (2004), Jaz sem tisti večni otrok … v koprski Galeriji Meduza (2008), Vračanje k prvemu m2 v ljubljanski Galeriji Gregor Podnar (2011) ali pa Od tu do tu v ljubljanski galeriji ŠKUC (2013). In tako naprej. Vse do performansa Od tu do tu (2014) v losangeleški Blum&Poe Gallery, instalacije Jedra v Reaktorskem centru Podgorica (Institut »Jožef Stefan«, 2016), ki je bila del razstave 8. Trienala sodobne umetnosti U3, in Mere v ljubljanski Mestni galer
»Next Generation«: mednarodno srečanje v okviru projekta SWICH

»Next Generation«: mednarodno srečanje v okviru projekta SWICH

SEM, 27. september 2018 ― V okviru teme Digitalne kontaktne cone (Digital Contact Zones) smo v Slovenskem etnografskem muzeju organizirali mednarodno srečanje z naslovom »Next Generation«, ki je potekalo v Ljubljani od 19. do 21. marca 2018. Tema Digitalne kontaktne cone, ki je sicer ena od šestih tem v projektu SWICH, je odprla vprašanje uporabe digitalnih tehnologij, ki lahko v muzejih prispevajo predvsem k večanju dostopnosti do njihovih vsebin ter povezovanju z javnostjo, zlasti z mladimi. Na srečanju, ki so se ga udeležili predstavniki vseh projektnih partnerjev, vabljeni gostje in še zlasti zainteresirani muzejski strokovnjaki iz Slovenije, smo naslovili vprašanje uporabe in potenciala digitalne tehnologije v muzejih, predvsem pa vprašanje vključevanja mladih in s tem razvijanja novih ciljnih skupin obiskovalcev. Mednarodno srečanje je potekalo dva dni in je bilo razdeljeno na 2 tematska sklopa: »Digital humanities and open sources« ter »Museums, new generations, digital technologies«. Najprej je v okviru sklopa potekalo uvodno predavanje, nato se je razvila diskusija skozi predstavitve dobrih in slabih praks udeležencev iz partnerskih muzejev. Vabljeni predavatelji: Davor Orlič, Inštitut »Jožef Stefan«, Ljubljana, Slovenija Tamara Nikolić Djerić, Etnografski muzej Istre in Ekomuzej Batana, Hrvaška Jerneja Jelovčan Koselj, Muzeji radovljiške občine, Radovljica, Slovenija Udeleženci panelov: Aleš Vaupotič, Univerza v Novi Gorici, Nova Gorica, Slovenija Anne Mette Jørgensen, Narodni muzej Danske, Danska Jocelyn Dudding, Muzej za arheologijo in antropologijo, Cambridge, Anglija Claudia Augustat, Muzej svetovnih kultur, Dunaj, Avstrija Michel Lee, Muzej svetovnih kultur, Stockholm, Švedska Sarah-Jane Harknett, Muzej za arheologijo in antropologijo, Cambridge, Anglija Sandra Barbier in Nicolas Doduik, Muzej evropskih in mediteranskih civilizacij, Marseille, Francija Martin Otto-Hörbrand, Etnografski muzej (Linden Museum), Stuttgart, Nemčija Primrose Ntumba in Elke Van Hoye – Ber

25. septembra 1908 se je rodil Anton Peterlin, slovenski fizik

Kamra.si, 25. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. septembra 1908 se je v Ljubljani rodil Anton Peterlin,  v slovenski fizik. Umrl je 24. marca 1993 Ljubljani.  Peterlin je doktoriral iz fizike leta 1938 na Humboldtovi Univerzi v Berlinu. Leta 1939 je postal docent fizike na Univerzi v Ljubljani, kjer je ostal 22 let. Leta 1945 je postal izredni in januarja 1946 redni profesor fizike. Poleg poučevalskih dolžnosti je leta 1947 sprejel nalogo, da ustanovi Inštitut Jožef Stefan v Ljubljani in bil njegov upravnik do leta 1955, nato pa do konca leta 1958 predsednik njegovega Znanstvenega sveta. Leta 1960 je Peterlin nastopil profesuro na Tehniški visoki šoli v Münchnu in istočasno postal vodja Fizikalnega inštituta. Leta 1961 je odšel v ZDA, kjer je postal ustanovni direktor Laboratorija Camille Dreyfus (CDL) v sklopu Inštituta Research Triangle v Durhamu, Severna Karolina. Leta 1973 je po obvezni upokojitvi zapustil Severno Karolino in postal sodelavec Narodnega urada za standarde in tehnologijo (NIST) v Washingtonu, kjer je bil med letoma 1975 in 1984 pomočnik direktorja Sekcije za polimere. Tu je ostal do maja 1992.
še novic